Gradivo premišljuje o vlogi filmske vzgoje pri spodbujanju učencev in dijakov k medkulturnemu dialogu. S pomočjo analize konkretnega primera – filma Hčere prahu (Daughters of the Dust, Julie Dash, 1991) – spodbuja k razpravi o sredstvih in strategijah, s katerimi lahko učitelji filma pripomorejo k senzibilizaciji mladih gledalcev za empatično soočanje s problematikami, ki so jim v svojem življenju izpostavljeni bolj poredko ali sploh nikoli ali pa te problematike delujejo »tuje«, ker so družbeno marginalizirane ali celo tabuizirane.
Bistvo takšnega filmskegaizkustva lahko ostane onkraj razumevanja, lahko ostane zgolj opozorilo na nezmožnostkomunikacije ali na nasilnost medčloveških kontaktov, 'trkov', kot so medetnično nerazumevanje,rasizem ipd.
