SVET ŽE OBSTAJA. ZAKAJ BI GA PONAVLJALI? Ekspresionistična kinematografija temelji na predpostavki, da je umetniška vrednost filma predvsem v stopnji razlikovanja od empirične realnosti.
Danes ne gre več za to, da bi spravili v gibanje neskončne množice ljudi in s tem zbudili vtis veličine, ne gre za to, da bi z zunanjimi učinki dvignili filmsko delo na raven monumentalnega. To so rekviziti, ki jih moderni režiser le varčno uporablja, le kot sredstvo za dosego cilja, ne kot cilj sam. Gre za to, da predstavitev človeško možnega – naj bo to ljubezen ali sovraštvo, vladanje ali trpljenje, heroično-tragično ali groteskno-komično – najde najmočnejši izraz v najmodernejši obliki.