Predavateljica obravnava zgodovino zvoka v filmu, ki se v svojih začetkih ne prekriva z zgodovino vizualnega. Zavoljo boljšega razumevanja kasnejših pojavov v filmskem zvoku se loti zgodovinskega kontekstualnega okvira, ki temelji na vizualnih in zvočnih primerih aparatur, ki so bile predhodnice današnjih naprav, začenši z letom 1888, ko Eadweard Muybridge pride na plan z idejo zvočnega kina z opraksiskopom v kombinaciji z Edisonovo zvočnosnemalno tehnologijo. Od različnih nosilcev zvoka (diski, plošče, cilindrični valji), ki so bili predniki današnjega digitalnega zapisa oziroma zapisa na filmski trak, preide k težavam, s katerimi so se srečevali prvi zvočnofilmski ustvarjalci – to so bile sinhronizacija zvoka in slike, ki nista bila posneta in predvajana na isti napravi, snemanje zvoka v prvih studiih in na terenu ter zavračanje snemanja zvočnih filmov s strani Hollywooda. Ob posamičnih primerih predavateljica predstavi tehniko zapisov zvoka na analogne in digitalne nosilce ter nakaže razliko med neelektričnim in električnim snemanjem ter ojačevanjem zvoka za namene komercialnih projekcij in med zvočnimi in ozvočenimi filmi. Pomudi se pri Pevcu Jazza (Jazz Singer, 1927), prvem zvočnem celovečercu s posnetim govorom, in filmih, ki razlagajo problematiko tistega obdobja, kot je na primer Pojmo v dežju (Singin' in the Rain, 1952). Sledi prelet prenosa zvočnega filma v Evropo s prikazom prvega filma stare celine, pri katerem so uspešno posneli govor – posnel ga je tedaj komaj 29-letni Alfred Hitchcock (film Izsiljevanje [Blackmail, 1929]). Predavanja se nadaljujejo s prenosom zvoka v filmu v Azijo, predvsem na Japonsko, in primerjavo zapoznelosti njihovega eksperimentiranja z zvokom v primerjavi z ZDA ter prikazom nekaj sodobnejših primerov ukvarjanja z zvokom, kot je na primer domači primer animiranega eksperimentalnega filma Mitje Mančka Kompozicija (2015), kjer se vizualna podoba ujema z na zvočno sled napraskanim zvokom.

Preletu zgodovine filmskega zvoka sledi razlaga osnovnih enot zvoka v filmu, kot so zvočna podlaga; zvočni posebni učinki in iluzija ustvarjanja enega zvoka s pomočjo drugega; dojemanje in uporaba govora; sinhronizacija; vpliv podnapisovanja; filmi za slepe; filmi za gluhe; zvok in njegovo vplivanje na človeška čustva; stereo in mono tehnologija ter ustvarjanje prostora z zvokom; snemanje zvoka; predvajanje zvoka; zvočna tehnologija; pomembnost in zanemarjanje zvoka v filmu v primerjavi z vizualnim delom.