V časih, ko se je v Sloveniji vzpostavljala filmska vzgoja, je med mentorji in filmskimi pedagogi veljalo prepričanje, da je za mladega gledalca dobrodošlo, če hkrati s filmsko zgodovino in estetiko spozna tudi mehanizme ter principe filmskega ustvarjanja. Predstave o filmu med mladinsko populacijo oziroma o tem, kako se realno življenje »preslika« na film, so bile takrat na splošno bolj nedefinirane in idealizirane, zato je posameznikom odkrivanje filmskih izraznih sredstev in postopkov izdelave omogočilo bolj poglobljeno, kritično razumevanje oziroma sprejemanje filmov. Danes ta argument – zaradi dostopnosti AV-tehnologij in predvsem zgodnejše ter intenzivnejše izpostavljenosti mladih različnim tipom vizualnih medijev – ne more biti v ospredju. Mogoče presenetljivo: še vedno je aktualno spoznanje iz takratnega časa, da je film ena najbolj priljubljenih umetniških oblik med mladimi, in da si ga zato radi prostovoljno izberejo tudi kot dodatno, izvenšolsko dejavnost.
Lastna motiviranost je za spodbujanje ustvarjalnosti nujna. Na silo nikoli ne moremo nekoga prisiliti, da bi se podal v ustvarjalne vrtince in meandre ter vztrajal do končnega cilja. A filmski medij prinaša še nekaj svojstvenih in edinstvenih posebnosti, ki ga naredijo atraktivnega za kultivacijo in razvijanje ustvarjalnosti. Naj na tem mestu omenimo samo plodovit spoj imaginativnih potencialov filma z njegovimi realističnimi lastnostmi, ki domišljijskemu svetu mladostnikov omogočijo soočenje z realnim svetom, kot ga zaznava objektiv filmske kamere. Avantura ustvarjanja filma lahko zato kmalu postane ne samo izražanje najstniških čustev, ampak opredeljevanje do različnih fenomenov in aktualnosti, ustvarjanje lastnih pogledov in odgovorov, iskanje svoje identitete in pozicije v družbi.